Dasi klubske fore: Klub K4


Lepo je v naši domovini biti rejver... Piše se leto 1989, natančneje 25. maj, ki je v nekaterih krogih še danes ovekovečen kot Dan mladosti. Ko so zdajšnji titani evropske klubske kulture (Ministry of Sound, Tresor, Berghain,..) še sladko spali in čakali na svoje rojstvo, je kletne prostore Kersnikove 4 že stresalo od ambicij in svetle prihodnosti, ki sveti še danes. Svoja vrata je odprl znameniti Klub K4.


Klub K4

 

Preden je slavna klet pričela z delovanjem, se je v Ljubljani klubsko dogajanje selilo na relaciji Rožna dolina-Dom svobode Šentvid; večinokrat so morali organizatorji vložiti veliko dela in iznajdlivosti, da so taka doživetja dobro uspela. Vse to je z vse bolj glasnim odmevom v takratnem "alter establišmentu" pripeljalo do tega, da se je Univerzitetna konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije odločila prenoviti zapuščeno in nerabljeno klet pod domovanjem večine kulturnih in političnih mladinskih organizacij. Klub je najprej opravljal neke vrste "trial run" kot napol zaprta ustanova, preden je 25. maja 1989 končno odprl vrata širši publiki pod taktirko Jureta Potokarja (danes priznanega prevajalca literature) in prinesel mnogo dobrega na takratno podtalno sceno.

 

V kletnih prostorih so našli zavetje privrženci takrat bolj marginalnih glasbenih zvrsti, kot tudi bolj mainstream zabave željni ljudje. Klub je gostil najprej koncerte; samostojne kot tudi festivalske. Ni trajalo dolgo, da se je klub lahko pohvalil tudi z izjemnim naborom hišnih in gostujočih Dj-ev: Mitja Prezelj, Ali En, Peter Barbarič, Rolando, Jane Veber,...

V prostorih kluba so našli svoje zavetje tudi pripadniki LGBTIQ+ skupnosti in sicer pod še danes aktivnimi Roza večeri. Klub je skozi leta menjal vodstvo in ekipe, ki so prevzemale organizacijo v njegovih prostorih, a mu je uspelo ohraniti tisto dušo in pridih sproščenosti, ki privabljata ljudi še dandanes.

 

Kot zanimivost velja omeniti še delovanje kluba pred letom 1989. Po anekdotah in starih izkaznicah se da delovanje nekakšne proto 4ke uvrstiti že v leto 1984, ko je tam obratoval eden prvih slovenskih squatov, pod vodstvom mladih punkerjev iz Leninovega parka. V Kapelici so se zbirali že takrat, ko so na današnjem osrednjem plesišču stale še pisarne. Vendar se tega ne da potrditi niti ovreči.

 

Konec koncev 4ka je bila in 4ka bo, te kleti ne damo za nobeno ceno!

 

Lep pozdrav in ostanite zdravi,

DaSi