3 . MDXX: zgodba ljubiteljev noči (1. del)


Refleksija uporabniške izkušnje


Predgovor: Baudelaire jaha pobesnelega konja

Zabava je kakor zbesnel konj, ki drvi proti prepadu in se, čeprav si želi, ne more več ustaviti, zato skoči čez prepad, okopan v žarkih sonca neskončne sreče preden se potopi v temo skrivnosti, ki prinaša jih prepad nepoznanih prepovedano izzvanih užitkov.

 

 

Uvod: Kjer meša se lunina svetloba z ognjem

Zamisli si polovičko lune, ki bledo sveti nad ognjem gorečim nad skrito jaso senčnega gozda.

Opešana svetloba neskončne kraljice noči se meša z utripajočimi kroglami ognja, ki počivajo v rokah in žepih različno maskiranih posameznikov, ki druži jih le eno: ljubezen do noči.

Polovička bo kmalu postala mesec.

 

 

1 . Odhod v dolino električnih sipin

 

Pod zlatorumenim srpom, ležečim nizko nad urejenimi drevoredi, vsajenimi med zaspane hiše drvi, majhna škatla iz rdeče pločevine. Sem jo je prignal šepet, ki izvija se iz ust še vedno napol spečih ljubiteljev noči. Njihove pridušene besede se mešajo z vibami etanola, s katerimi si grejejo zaspane duše.

Eno ulico za drugo pločevinka se ustavlja in napolni se z novim članom. Tako kmalu polna razgretih duš končno nadaljuje pot proti obali.

Kmalu široka siva žila preide v ozko podeželsko kapilaro. Duše ljubiteljev noči vzburjene od etanola prično posegati po trših in ’’krušljivejših’’substancah. Dolga pot rumeno-belih kač  in riževih padalcev privedla jih je na rob doline električnih sipin izpod katerega se vijejo domovanja nomadov zvoka.

 

CiVillion